Vsi članki

Kako preveriti, ali so kilometri na rabljenem avtu previti

Stanje števca je podatek, ki ga je na rabljenem avtu najlaže spremeniti, in tisti, ki najbolj vpliva na ceno. Tukaj je šest preverjanj, s katerimi pred nakupom ugotovite, ali kilometrina drži.

Previt števec je ena najstarejših prevar pri prodaji rabljenih avtomobilov in hkrati ena najbolj donosnih. Avto, ki ima namesto 240.000 na števcu 140.000 kilometrov, se proda opazno dražje, kupec pa običajno šele čez čas ugotovi, zakaj ima »malo prevožen« avto toliko dragih okvar.

Dobra novica je, da se kilometrov ne da skriti povsem. Ostanejo zapisani v uradnih evidencah, v dokumentih, v obrabi notranjosti in v elektroniki samega vozila. Spodaj je šest preverjanj. Večino lahko opravite sami, še preden se odpravite na ogled.

Zakaj so previti kilometri tako pogosti

Evropski parlament je leta 2018 ocenil, da ima spremenjen števec od 5 do 12 % rabljenih avtomobilov, prodanih znotraj posamezne države, in od 30 do 50 % tistih, ki pridejo iz druge države. Škodo za kupce v EU je ocenil na 5,6 do 9,6 milijarde evrov.

Poseg je hiter in poceni. V testu revije AMZS so leta 2022 števec avtomobila z 259.745 na 100.001 kilometer spremenili za 35 do 50 evrov, avto pa bi se po njihovi oceni nato prodal za 800 do 1.000 evrov dražje.

V Sloveniji Zakon o motornih vozilih manipulacijo s števcem prepoveduje od leta 2018. Tistemu, ki števec spremeni, grozi globa 4.000 evrov, lastniku, ki za poseg ve, pa 1.000 evrov. Kdo je kilometre previl, je v praksi težko dokazati, zato je najboljša zaščita preverjanje pred nakupom.

1. Preverite kilometre s tehničnih pregledov

Ob vsakem tehničnem pregledu v Sloveniji se že vrsto let zapiše stanje števca. Podatki so javni, zato zgodovino kilometrov preverite brezplačno:

  • eUprava: v registru motornih vozil vpišete številko prometnega dovoljenja in registrsko oznako. Vidite kilometre ob opravljenih tehničnih pregledih in število lastnikov.
  • avtolog.si: brezplačno iskanje po številki VIN, ki podatke iz javnih evidenc pregledno prikaže po letih.

Kilometri morajo s časom samo naraščati. Če je bilo ob pregledu pred dvema letoma zapisanih 185.000 km, danes pa avto kaže 160.000, odgovor poznate. Pozorni bodite tudi na nenavadno majhen prirast, na primer 3.000 km v dveh letih pri avtu, ki je prej prevozil 25.000 km na leto.

Ta preverba ima meje. Nov avto gre na prvi tehnični pregled po štirih letih, zato pri mlajših vozilih zapisov še ni. Pri uvoženih avtomobilih se zgodovina začne šele s prvo registracijo v Sloveniji, kilometri pa se najpogosteje previjejo ravno pred uvozom.

2. Pri uvoženem avtu zahtevajte dokumente iz tujine

Če je avto prišel iz tujine, prosite prodajalca za dokumente iz države izvora: poročila o tehničnih pregledih, servisne račune in prejšnje prometno dovoljenje. Nekatere države vodijo tudi uradne evidence kilometrov. Na Nizozemskem stanje števca preverite pri agenciji RDW, v Belgiji ima vsak rabljen avto potrdilo Car-Pass.

Plačljiva poročila o zgodovini vozila po številki VIN (na primer carVertical ali autoDNA) zbirajo zapise iz več držav. So koristen dodatni vir, a jih jemljite kot namig: če podatkov ni, to še ne pomeni, da je vse v redu.

3. Preglejte servisno knjigo in račune

Servisna knjiga z žigi in računi iz servisov je najboljši dokaz, kako je bil avto vzdrževan. Ko jo listate, preverite:

  • ali kilometri in datumi enakomerno naraščajo,
  • ali so vpisi iz različnih servisov, z različnimi pisavami in žigi, in ne vsi z istim pisalom,
  • ali je na računih za večja popravila zapisano stanje števca in ali se ujema z vpisi,
  • kaj piše na nalepki o menjavi olja pod pokrovom motorja ali na okvirju vrat.

Pri mnogih znamkah pooblaščeni servisi vodijo digitalno servisno zgodovino. Prodajalca prosite, naj jo pridobi, ali ga vprašajte, kje je avto servisiral, da zadnji zapis preverita skupaj.

4. Primerjajte obrabo s kilometri

Notranjosti ni mogoče previti. Volan, prestavna ročica, gumice na pedalih in stranski del voznikovega sedeža se obrabljajo s kilometri. Pri 100.000 km in več so sledi obrabe na volanu običajne, zlizan in svetleč volan na avtu z 90.000 km pa je razlog za vprašanje.

Sumljivi so tudi nov volan, nove gumice na pedalih ali presvlečen sedež v sicer rabljenem avtu. Obraba je odvisna tudi od načina vožnje, zato je to namig in ne dokaz, a skupaj z drugimi preverbami pove veliko.

5. Kilometri, ki jih števec ne pokaže

Sodobni avtomobili kilometrov ne hranijo samo v števcu. Zapomnijo si jih tudi druge krmilne enote, odvisno od znamke in letnika na primer krmilna enota motorja, samodejni menjalnik, ABS, krmilnik varnostnih blazin, ključ ali multimedijski sistem. Kdor previje kilometre, pogosto spremeni le števec ali nekaj enot, ne pa vseh.

Z diagnostično napravo te vrednosti preberemo in primerjamo. Takole je videti neujemanje:

Primer: kilometri, shranjeni v krmilnih enotah
Krmilna enotaShranjeni kilometri
Števec138.200 km
Krmilna enota motorja241.750 km
Samodejni menjalnik241.690 km
ABS241.700 km
Ključ241.810 km

Manjše razlike so normalne, ker enote ne zapisujejo stanja hkrati. Razlika več deset tisoč kilometrov pa ni naključje.

Koristni so tudi zapisi napak. Ob shranjeni napaki si krmilna enota pogosto zapiše tudi kilometre, pri katerih se je napaka pojavila. Če je bila napaka zapisana pri 180.000 km, avto pa danes kaže 120.000, je slika jasna. Nekatere enote beležijo še ure delovanja. V omenjenem testu AMZS je multimedijski sistem kazal 10.289 ur delovanja, kar se ujema s 409.245 km, ki jih je pokazala diagnostika, ne pa s 100.001 km na števcu.

Za to preverbo je potrebna naprava, ki bere podatke posameznih znamk. Osnovni bralnik napak OBD teh vrednosti običajno ne prikaže. Tudi tu velja: če se vse enote ujemajo, je to dober znak, ni pa zagotovilo, saj je mogoče spremeniti tudi več enot. Kako to zapišemo v poročilo, vidite v primeru poročila.

6. Vprašajte prodajalca in zapišite v pogodbo

Prodajalca vprašajte, kako dolgo ima avto, za kaj ga je uporabljal in kje je bil servisiran. Zasebni prodajalec, ki je avto vozil sam, bo na to odgovoril brez zadrege. Če ga je kupil pred kratkim, ga prosite za kontakt prejšnjega lastnika.

V kupoprodajno pogodbo zapišite stanje števca in izjavo prodajalca, da je to dejansko število prevoženih kilometrov. Če se kasneje izkaže drugače, imate pisno izjavo.

Kaj, če kilometri ne štimajo?

Neujemanje ni nujno goljufija. Števec se lahko zamenja zaradi okvare, ob tehničnem pregledu se lahko zgodi napaka pri vpisu. Za zamenjavo števca mora obstajati račun servisa, zato vprašajte za pojasnilo in dokument. Če ju ni, je najbolj varno, da avto izpustite ali o ceni pogajate na podlagi resničnih kilometrov.

Če previte kilometre odkrijete šele po nakupu, se o možnostih posvetujte s pravnikom ali z Zvezo potrošnikov Slovenije. Po poročanju AMZS policija take primere obravnava kot sum goljufije.

Na kratko

  • Na eUpravi ali avtolog.si preverite kilometre s tehničnih pregledov.
  • Pri uvoženem avtu zahtevajte dokumente iz države izvora.
  • Preverite servisno knjigo, račune in nalepko o menjavi olja.
  • Primerjajte obrabo volana, pedal in sedeža s kilometri.
  • Kilometre v krmilnih enotah in zapisih napak naj preveri nekdo z ustrezno diagnostično napravo.
  • Stanje števca in izjavo prodajalca zapišite v pogodbo.

Viri